Poetas Extranjeros · Aleš Šteger, en idioma original

Compartimos los poemas de Aleš Šteger publicados en la edición papel del número 9 de La balandra, esta vez en el idioma original. Que los disfruten.

Citrus

V soboto ob treh,
V supermarketu.
Še vedno misliš na poglavje
O nastanku vesolja.
Ne znaš si predstavljati stanja
Pred velikim pokom,
Ko je ohlajajoča se telesca v nastajanju
Odneslo skozi prostor in čas.
Kako misliti prej, ko prej ne obstaja?
Kako z besedami kot tam in tedaj
Stopiti onkraj? Podoba, ki je ne vidiš.

V soboto popoldne, ob treh.
Med policami s hrano za živali
In steklenicami žganih pijač
Te dohiti krhkost teles.
Le redko astralnih,
Običajno predvsem htonskih.

V soboto ob treh,
In le kak meter proč.
V mlaki krvi leži neznanec.
Blagajničarki, ki ga poskušata držati
Za njegove trzajoče ude,
Sta mu vzglavje podložili z vrečo fižola.
Rana mu je preklala obraz.
Rdeč sluz počasi obliva tvoj čevelj.
Dvigneš ga. Odtis, ki ga ne razumeš.

V supermaketu.
V soboto ob treh.
Vrečka s kilogramom svetlobe se prevrne
In limone se kot drobna sonca
Razletijo po nakupovalnem vozičku.
Tanke lupinice reda
Se hitro zaustavijo ob hladnih rešetkah nesmisla.
Dogodek, ki evocira, a ne razloži.

Ob treh. V soboto.
Na parkirišču pada dež.
Januar je, pretoplo za ta čas.
Na televiziji si želijo,
Da bi bilo hladneje.
Bilo bi dobro za zimski turizem.
Bilo bi dobro za kmetijski pridelek.
Bilo bi dobro za preprečevanje virusnih obolenj.
V soboto ob treh.

36 Sekund

Govoril bom o insektih,
Ki so letali pod pijanim soncem, sedali na naju, pili kri.
V mehki zemlji, pogreznjena do gležnjev,
Si me učila nastavljati pasti pod solatne glave.
Prijeti nož. Prerezati jabolko na dvoje.
Prvo polovico sem potem dobil jaz,
Drugo, smrtno, si namestila pod vzmet.
Da ne bodo požrle, kar si pridelal, si rekla,
Prenaivna in predobra, da bi videla, kam in komu jo nastavljaš.
Skrita v moji lobanji se je leta pozneje sprožila in me ubila vedno,
Ko sem mislil, da končno ljubim in sem ljubljen.
Tvoja sestra me je v prvem razredu učila imen rož in oblike črk,
Zapletene, nerazumljive pojme, kot so tehnologija, zgodovina, bog.
Tedaj so v naši bližini gradili klavnico.
Rekordnih 36 sekund je bilo potrebnih,
Da je bila krava strojno ubita, obešena, odrta in razžagana na večje kose.
Mati, zadnje čase ne vem, kaj je z mano.
Zgodaj hodim spat, in ko zaspim, še zmeraj hodim, neskončno hodim,
Ne vem kje, komu naproti, ne vem kam, a vztrajam, hodim in hodim,
Dokler me ne prebudi brenčanje jutranjih komarjev in vem,
Da jih moram ubiti, da jih moram ubiti vse.

Vrnitev Domov

Na jeklenem stopnišču,
Okrog lončkov z uvelimi rožami,
Cveti rja.

Kovčki, polni umazanega perila
In starih vprašanj, me delajo opotekavega.
Kot da bi od praga do praga selil nemir.

Poslednjih štiristo kilometrov sva molčala.
Noben od naju ne vé, če bo moč premolčati
Tudi tišino prihoda.

Pogled v kopalniškem ogledalu,
Pred katerim sem zbežal tako daleč,
Me ni niti za hip izgubil spred oči.

Klobasa

Si videl? Dvesto tisoč hrenovk
Je demonstriralo za pravice delavcev.

Šest milijonov uplinjenih košer salam v drugi svetovni vojni
In milijon pobitih ljutih kobasica petdeset let kasneje na Balkanu.

A hkrati zaskrbljenost. Število predebelih mortadel narašča.
Treba bo nemudoma ukrepati zoper gonorejo v krvavicah.

In uuu, kakšna posebna v minikrilu.
In ona ogrska v visokih petah. Njen prešiv in vonderbra.

Mesna zmes laži, strahov, omahovanj in upov.
A od kod ljubezen, ta zastrašujoči koncept?

Ti spet kruli? Daj, daj jo v usta.
Med anusom in usti apetit telesa na telo.

Bulimična masa, ujeta v črevo jezika.
Rani ga. Vzemi. Naj se besede razpočijo med tvojimi zobmi.